Glede na svojo nerodnost in na vse pretekle poškodbe se bom morala počasi navaditi tudi na kineziotaping. Kar pomeni, da moram po kineziološki trak najprej in potem najti nekoga, ki se na to spozna. Na spletu je toliko predlogov, da res ne vem, kateri je pravi. Predvsem si moram poviti tale gleženj, da ga ne poškodujem še bolj. 

Nategnila sem si vez na površini podplata, kar pomeni, da lahko vseeno stopim na nogo in skoraj normalno hodim. Če pa zvijam gleženj, pa hitro najdem točko, kjer je poškodba nastala in jo še dodatno obremenjujem. Včasih je boljše, da je poškodba takšna, da moraš biti čisto pri miru, ker potem vsaj si pri miru. Kar jaz seveda ne znam biti in če le lahko bom delala vse kar lahko. To je pa pri meni najboljši recept, da se poškodba počasneje zdravi. Včeraj sem recimo naredila en gib, pri katerem mi je ponovno počilo nekaj na tistem mestu. Sem pa vsaj ugotovila, kje točno je mesto poškodbe in sem lahko definirala, kaj sem si poškodovala. Dobra novica je ta, da se ta vez pozdravi v petih do štirinajstih dneh. Danes je peti dan in prav nič kaj ne kaže v tej smeri, da se bo hitro pozdravilo.

To je pa seveda ta glavni razlog, da si bom omislila kineziološki trak, ki menda to hitreje pozdravi. Najbrž ne bom šla ponj, ker ne grem v to smer, ampak jutri bi pa skoraj morala ponj, da bom do naslednjega treninga dobro pripravljena. Predvsem bi bilo dobro, da se mi malce bolje pozdravi vse skupaj in imam lahko malce bolj varen trening.