Spet je deževni vikend, ko ne vem, kaj naj počnem. Takrat po navadi lenarim, gledam televizijo in igram igre na srečo, ker se tako zamotim, da mine deževni vikend. Da bi kdaj igral igre na srečo v živo, nisem nikoli. Tudi tokrat sem začel komaj igrati, ko je vstopila v sobo mami. Nisem bila tako hiter, da bi lahko zaprl računalnik, zato je videla, da igram igre na srečo, s čimer pa se ona ni strinjala. Ona je bila prepričana, da je to stran metanje denarja. 

Tako, da sva se ponovno skregala. Hotel sem ji dopovedati, da jaz igre na srečo jemljem za zabavo in ne tako zares, da bi zapravljal veliko denarja. Seveda mi ni verjela. Tako sem jo prosil, da če si lahko vzame nekaj minut časa in se usede zraven mene, da pogleda, kako jaz igram igre na srečo, da je ne bo skrbelo. Bila je presenečena, ko sem ji rekel, da naj se usede zraven mene, tega nisem rekel še nikoli, po navadi sem jo vedno pošiljal iz sobe. 

Pa se je res usedla, očitno je bila resnično prestrašena, tako sem ji pokazal, katere igre na srečo igram in kako to poteka. Videla je sama, da to ni nič takega in da res ne zapravim veliko. Sedaj je bila potolažena, ker drugače mi ne bi dala miru. Zato sem vedel, da je to najboljša rešitev. Prosil sem jo tudi, da naj ona nekaj igra in da bo videla, če ima kaj sreče. Si lahko mislite, da je pristala? Moja mama je bila drugače zlata mama, srčna, vedno pripravljena pomagati in nikoli me ni pustila na cedilu. Je pa imela to slabo lastnost, da je hotela imeti nad menoj kontrolo tudi sedaj, ko sem bil že odrastel. To pa je bilo včasih moteče. Veste tisto, ko te mama ne spusti, da odletiš iz gnezda.