Ko sem zagledala dve črtici na testu nosečnosti, se mi je življenje v trenutku spremenilo. Resnično se dogaja, mi je prešinila misel skozi možgane in položila roko na trebuh, kjer se je začelo novo življenje.

Tako se je začelo devet mesečno potovanje polno presenečenj, sprememb in čustev. Približno tako je zgledala moja nosečnost po tednih. Do 4. tedna se na zunaj ni videlo ničesar, a v mojem telesu se je odvijal pravi čudež, delitev celic in potovanje oplojenega jajčeca proti maternici, vse to, še preden sem sploh dojela, da sem noseča. Počutila sem se utrujeno, nekoliko čudno vendar še vedno brez večjih znakov nosečnosti. Do 8. tedna pa se je pojavila slabost, vsako jutro sem se zbujala z občutkom, da sem na ladji sredi viharja. Hrana, ki sem jo prej oboževala se mi je zdaj zdela neužitna. Toda v tem obdobju je moje malo bitje začelo dobivati obliko, srček mu je že utripal. Ko sem to slišala na prvem ultrazvoku sem se razjokala od sreče. Vse se dogaja enako kot je opisano v brošuri kako poteka nosečnost po tednih. Do 12. tedna je utrujenost ostala, slabost pa je minila. Trebuha še ni bilo, prsti na rokah in nogah otroka pa so se začeli razvijati. V 13. teden, pa vse do 20., sem vstopila z novo energijo. Končno sem spet lahko uživala v hrani, v trebuhu pa so se pojavili prvi premiki, na pregledu pa sem izvedela za spol, čudež pod mojim srcem je deklica. Vse do 30. tedna pa je moj trebuh rastel in rastel. Spanje je postajalo težje, toda občutek je bil neprecenljiv. In še zadnji tedni, v brošuri nosečnost po tednih piše in tako je tudi bilo, do 31. do 40. tedna je bilo najtežje. Počutila sem se ogromno, vsak gib je predstavljal poseben izziv. A ko je prišel tisti dan in sem zaslišala prvi jok svoje deklice, je vse bilo vredno.

Še dobro, da sem imela brošuro nosečnost po tednih, da sem se vsaj malo pripravila. Nosečnost je prav neverjetno potovanje.…

Read More